Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji
Čeprav je Slovenija še dokaj mlada država, se že vse od njenega nastanka spopada tudi s problemom dopinga. Sprva je ta boj potekal le v okviru posameznih mednarodnih športnih zvez, katerih protidopinške predpise so morale spoštovati novonastale nacionalne športne zveze. Že 15. oktobra 1991 je bil ustanovljen Olimpijski komite Slovenije (OKS), ki ga je 17. januarja 1992 začasno priznal MOK, s čimer je bila slovenskim športnikom dana možnost, da nastopijo na olimpijskih igrah. S tem so bili podvrženi protidopinškim predpisom MOK.
2. julija 1992 je Slovenija ratificirala protidopinško konvencijo Sveta Evrope, ki je v veljavo stopila 1. septembra 1992. Z ratifikacijo te konvencije se je Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala njena določila; tako so do leta 1996 pripravljali zakonske osnove za razvoj protidopinških dejavnosti. Leta 1995 so sprejeli nov zakon o športu, kateremu je bil dodan člen, ki predpisuje, da morajo športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delavci spoštovati določila evropske konvencije proti dopingu in določila MOK.
V letih 1994 in 1995 je bila v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) določena posebna skupina strokovnjakov za zbiranje vzorcev za kontrolo dopinga.
Na podlagi vseh teh priprav sta leta 1996 OKS-ZŠZ in Ministrstvo za šolstvo in šport ustanovila Nacionalno antidopinško komisijo (NAK). To je neodvisna komisija, ki ima devet članov, njena sestava pa je naslednja: predsednik, namestnik predsednika, sekretar, podkomisija za odvzem vzorcev, podkomisija za izvajanje sankcij, odgovorni za marketinško dejavnost in tisk ter odgovorni za izvajanje izobraževalnih programov v šolah. Komisija skrbi za izobraževanje in obveščanje mladih, vrhunskih športnikov, trenerjev, športnih zdravnikov in tudi širše javnosti o tem, kaj je doping, katere snovi in metode so prepovedane, kako poteka kontrola dopinga, predstavlja pozitivne primere in njegove posledice ter ponuja alternative dopingu. Skrbi tudi za izobraževanje in usposabljanje pooblaščenih delegatov za odvzem urinskih vzorcev. V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije izdela program testiranj za posamezno obdobje.
23. aprila 1996 je Nacionalna antidopinška komisija sprejela pravilnik o dopinški kontroli in kontroli spola, s katerim so natančneje določeni namen, organizacija in postopek kontrole dopinga in spola v Sloveniji. Pravilnik velja za vse kategorije športnikov in rekreativne športnike, ki nastopajo na organiziranih tekmovanjih, ter za trenerje, športne funkcionarje, zdravnike in ostalo medicinsko osebje ter je obvezujoč za vse nacionalne športne zveze. Prepovedano je dajanje in jemanje prepovedanih snovi ter uporaba prepovedanih metod, prepovedano je svetovanje uporabe, dajanje dovoljenja za uporabo ali opravičevanje uporabe dopinga. Vsak tekmovalec se je dolžan seznaniti s seznamom prepovedanih snovi in metod, o uporabi dovoljenih snovi je dolžan seznaniti zdravnika in drugo medicinsko osebje, ki ga zdravi, ti pa so dolžni preprečiti morebitno zlorabo. Kontrolo dopinga organizira NAK, ki imenuje delegate za odvzem urinskih vzorcev, objavi pa tudi seznam pooblaščenih laboratorijev, kjer se lahko opravijo analize zbranih vzorcev. Komisija vsako leto objavi pisno navodilo o načinu in postopku kontrole dopinga, ki je v skladu z navodili nadzornega odbora evropske protidopinške konvencije in medicinske komisije pri MOK. Vsaka kršitev pravilnika in protidopinškega kodeksa se kaznuje. Na domačih tekmovanjih kazni izrekajo nacionalne, na mednarodnih pa mednarodne športne zveze. Sredstva za delovanje NAK in delegatov za odvzem urinskih vzorcev, za organizacijo in izvedbo analiz, pa tudi za izobraževanje in informiranje zagotovita OKS-ZŠZ in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Če se kontrola dopinga izvaja izven programa NAK, pa sredstva zagotovi organizator.
Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji sega še v čas pred ustanovitvijo Nacionalne protidopinške komisije, a je njena ustanovitev v praksi pomenila sistematičen pristop v boju proti dopingu v športu. Aktivnosti NAK so na začetku potekale na volonterski način, leta 2007 pa je postalo jasno, da tako delo ne bo več možno. Zahteve, ki so s 1. januarjem 2009 postale stvarnost, so presegale možnosti neprofesionalne organizacije. OKS je tako ob NAK ustanovil nov oddelek (Oddelek za boj proti dopingu), čigar namen je bil priprava pogojev za uresničevanje mednarodnega protidopinškega programa v slovenskem športu.
2. julija 1992 je Slovenija ratificirala protidopinško konvencijo Sveta Evrope, ki je v veljavo stopila 1. septembra 1992. Z ratifikacijo te konvencije se je Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala njena določila; tako so do leta 1996 pripravljali zakonske osnove za razvoj protidopinških dejavnosti. Leta 1995 so sprejeli nov zakon o športu, kateremu je bil dodan člen, ki predpisuje, da morajo športniki, organizatorji ali prireditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delavci spoštovati določila evropske konvencije proti dopingu in določila MOK.
V letih 1994 in 1995 je bila v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) določena posebna skupina strokovnjakov za zbiranje vzorcev za kontrolo dopinga.
Na podlagi vseh teh priprav sta leta 1996 OKS-ZŠZ in Ministrstvo za šolstvo in šport ustanovila Nacionalno antidopinško komisijo (NAK). To je neodvisna komisija, ki ima devet članov, njena sestava pa je naslednja: predsednik, namestnik predsednika, sekretar, podkomisija za odvzem vzorcev, podkomisija za izvajanje sankcij, odgovorni za marketinško dejavnost in tisk ter odgovorni za izvajanje izobraževalnih programov v šolah. Komisija skrbi za izobraževanje in obveščanje mladih, vrhunskih športnikov, trenerjev, športnih zdravnikov in tudi širše javnosti o tem, kaj je doping, katere snovi in metode so prepovedane, kako poteka kontrola dopinga, predstavlja pozitivne primere in njegove posledice ter ponuja alternative dopingu. Skrbi tudi za izobraževanje in usposabljanje pooblaščenih delegatov za odvzem urinskih vzorcev. V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije izdela program testiranj za posamezno obdobje.
23. aprila 1996 je Nacionalna antidopinška komisija sprejela pravilnik o dopinški kontroli in kontroli spola, s katerim so natančneje določeni namen, organizacija in postopek kontrole dopinga in spola v Sloveniji. Pravilnik velja za vse kategorije športnikov in rekreativne športnike, ki nastopajo na organiziranih tekmovanjih, ter za trenerje, športne funkcionarje, zdravnike in ostalo medicinsko osebje ter je obvezujoč za vse nacionalne športne zveze. Prepovedano je dajanje in jemanje prepovedanih snovi ter uporaba prepovedanih metod, prepovedano je svetovanje uporabe, dajanje dovoljenja za uporabo ali opravičevanje uporabe dopinga. Vsak tekmovalec se je dolžan seznaniti s seznamom prepovedanih snovi in metod, o uporabi dovoljenih snovi je dolžan seznaniti zdravnika in drugo medicinsko osebje, ki ga zdravi, ti pa so dolžni preprečiti morebitno zlorabo. Kontrolo dopinga organizira NAK, ki imenuje delegate za odvzem urinskih vzorcev, objavi pa tudi seznam pooblaščenih laboratorijev, kjer se lahko opravijo analize zbranih vzorcev. Komisija vsako leto objavi pisno navodilo o načinu in postopku kontrole dopinga, ki je v skladu z navodili nadzornega odbora evropske protidopinške konvencije in medicinske komisije pri MOK. Vsaka kršitev pravilnika in protidopinškega kodeksa se kaznuje. Na domačih tekmovanjih kazni izrekajo nacionalne, na mednarodnih pa mednarodne športne zveze. Sredstva za delovanje NAK in delegatov za odvzem urinskih vzorcev, za organizacijo in izvedbo analiz, pa tudi za izobraževanje in informiranje zagotovita OKS-ZŠZ in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Če se kontrola dopinga izvaja izven programa NAK, pa sredstva zagotovi organizator.
Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji sega še v čas pred ustanovitvijo Nacionalne protidopinške komisije, a je njena ustanovitev v praksi pomenila sistematičen pristop v boju proti dopingu v športu. Aktivnosti NAK so na začetku potekale na volonterski način, leta 2007 pa je postalo jasno, da tako delo ne bo več možno. Zahteve, ki so s 1. januarjem 2009 postale stvarnost, so presegale možnosti neprofesionalne organizacije. OKS je tako ob NAK ustanovil nov oddelek (Oddelek za boj proti dopingu), čigar namen je bil priprava pogojev za uresničevanje mednarodnega protidopinškega programa v slovenskem športu.